Delavnica: L&M scale kits 1/48, Pilatus PC-9A

Avtor: Anže Zorko

Žal sem imel med izdelavo nekaj težav tudi s telefonom, zato je nekaj slik izginilo iz spomina, pa nič zato. ( sem si sam zapomnil 🙂 ) Mislim, da bo tale delavnica še vedno dovolj zgovorna o tem koliko dela je potrebno za zadovoljiv izdelek na koncu.

Začel sem malce drugače kot sem vajen pri letalih. Kabina, ki je bila odlita v enem kosu s trupom je bila, milo rečeno, neuporabna, zato sem se takoj odločil da odrežem stene in jih kasneje nadomestim s stirenom. Tako je bilo tudi lažje izdelati vse detajle, ki sem si jih zamislil. Prav tako sem se odločil odrezat rep letala, saj je bil v osnovi celoten trup zvit. Najprej sem poizkusil trup zravnati s pomočjo vroče vode in fena, pa je bil tako velik kos resina prevelik zalogaj.

Kot sem omenil že prej je celoten trup letala odlit v enem kosu, kar pomeni da je od konca kabine do repa maketa polna. Ker seveda nisem hotel, da bi se maketa prevagala na rep, je bilo potrebno celoten zadnji del letala izdolbsti, ter s tem zmanjšati težo makete za glavnim podvozjem. Na sliki je luknja, ki sem jo naredil v trup makete že zaprta s stirenom. Kasneje sem pravilno obliko trupa ponazoril s pomočjo Milliputa in šablon za pravilno obliko.

Maketa ima zelo poenostavljene kolesne prostore, praktično so narejene samo luknje. Potem, ko sem izdolbel cel nosni del ter ga zapolnil s svincem, sem zlepil prva dva večja kosa makete. Kot je bilo pričakovati ni šlo vse ravno po planu. Spoj nosa in trupa makete poteka ravno čez nosni kolesni prostor. Takoj je bilo jasno, da se spoja ne bo dalo lepo popravit, zato sem se odločil da povečam odprtino in kolesni prostor izdelam sam. Prav tako je bilo potrebno izdelati nov nosni vstopnik, ker je bil originalen nepravilne obile in dodati še enega pred kolesni prostor.

Delo se je nadaljevalo v notranjosti kabine. Najprej sem se lotil katapultnih sedežev Martin Baker MK.11. Ponovno je od originalnih delov ostalo bolj malo, uporabil sem le sedišče in naslon za glavo. Osnovo sedeža sem izdelal iz stirena, za napeljave in sponke pasov sem uporabil bakreno žico, pasovi so izdelani iz maskirnega traku, naslon sedeža je izdelan iz MIlliputa, poleg vsega tega pa sem dodal še nekaj kovic iz seta Archer transfers.

Osnovna barva za sedeža je Mr. Paint črna, kateri sem pozneje dodal nekaj bele za post shading. Za nadaljnje barvanje sem uporabil Vallejo barve, ter ponazoril nekaj senčenja kot pri barvanju figur. Na koncu je čez vse skupaj sledil še wash in sedeža sta bila končana.

Sledile so ostale komponente notranjosti. Stranske konzole, ki so bile kot sem že v začetku omenil v osnovi odlite skupaj s trupom, so bile tako kot marsikateri detajl neuporabne zaradi mehurčkov v resinu. Zaradi tega sem se odločil, da jih naredim v samogradnji iz stirena, prav tako sem na novo naredil obe armaturni plošči ter kontroli palici.

Seveda pa pri tako kompleksnem projektu ne gre brez testiranja, zato sem kar nekajkrat vse skupaj brez lepila zložil v letalo, da sem preveril kje so potrebni popravki.

In končno je sledilo malce barvanja. Zelena barva je mešanica različnih zelenih, rumene in bele barve. Po resnici povedano se niti ne spomnim več katerih, zato vam tega žal ne moram zaupati. Potem, ko sem pobarval osnovo z airbrushem, se je začelo barvanje detajlov, ponovno z Vallejo barvami. Na koncu sem dodal še nekaj chippinga in umazanije s pigmenti po tleh kabine, ter seveda wash po celotni kabini, da sem še bolj poudaril detajle. Na vsak števec sem previdno dodal še kapljico lepila za les, da sem ponazoril stekla.

Na desni strani trupa je bilo potrebno ponazoriti reže na panelu kjer je v notranjosti trupa shranjena baterija. Postopek je dokaj preprost, ko ga nekajkrat ponoviš. Najprej sem izrezal večjo luknjo kot je velikost samega panela. Potem s stirenom oblikuješ osnovne dimenzije ter zapreš odvečen prostor. Nato nadaljuješ z lepljenjem tankih stirenskih ploščic. Pomembno je da so vse ploščice čim bolj natančno odrezane in nalepljene vzporedno ena z drugo. Za lepljenje je najlažje da uporabljamo lepilo za plastiko in ne sekundno lepilo, da imamo možnost popravkov. Lažje bo tudi, če so ploščice večje kot je potrebno in jih kasneje zbrusimo toliko, da jih poravnamo s trupom. Seveda se bo stiren med brušenjem tudi premikal, ker nima dovolj stične površine, ampak to ni prevelika težava, saj samo dodamo lepilo za plastiko in ploščico nastavimo na pravilno mesto.

Prav tako sem pripravil spodnji del trupa za namestitev kril in zračne zavore.

Sledila so krila. Tako kot na trupu je bilo tudi na krilih kar nekaj mehurjev v resinu, ter seveda pomanjkljivi kolesni prostori. Ker sem se odločil ponazoriti tudi spuščene zakrilca, sem takoj odrezal krila in pripravil vse skupaj za nadaljnje detajle. Krila sem nato s pomočjo bakrene žice združil ter lih poravnal v isto ravnino zaradi lažjega lepljenja in trdnejšega kasnejšega spoja s trupom.

Kar nekaj časa in živcev mi je pobralo, da sem uspel krila združiti s trupom. Poleg tega je bil spoj seveda katastrofalen. Na dno glavnih kolesnih prostorov sem si narisal obliko, ter kasneje po tej isti obliki nalepil stiren za stene. Preostanek je bilo seveda potrebno zapreti s pomočjo stirena in dvokomponentnega kita. Poleg tega sem moral popraviti obliko prostora za zračno zavoro, ki sem ga v začetku napačno oblikoval.

Ker sem potreboval malce odmora od kitanja in brušenja sem se odločil da se lotim koles in nog podvozja. Glavna kolesa so bila dokaj dobro odlita, in so potrebovala bolj malo dodelave za razliko od nosnega kolesa, ki je imelo popolnoma napačno platišče. Ponovno sem za izdelavo uporabil stiren in bakreno žico. Bolj kompleksno je bilo pri izdelavi novih nog podvozja. Ker so bile noge, ki so bile priložene maketi slabo ulite in neuporabne sem se odločil za izdelavo novih, poleg tega me kasneje ni skrbelo zaradi nosilnosti, saj sem jih izdelal iz medeninastih cevk Albion alloys. Za izdelavo sem uporabil različne premere cevk, ki sem jih med seboj spajkal in tako zagotovil dovolj trden spoj. Poleg tega sem uporabil še nekaj stirena, ter starih PE delov za detajle. Koren glavnih nog je oblikovan iz Milliputa. Za barvanje sem uporabil Alclad aluminij barvo, ter kasneje ponovno Vallejo barve za detajle. Za konec sem detajle poudaril z washom.

Ni mi preostalo drugega kot da nadaljujem s krili in kitanjem. Najprej je bilo potrebno poravnati zgornjo stran kril, nad zakrilci. Nadaljeval sem z izdelavo korena krila. Najprej sem z maskirnim trakom naredil osnovno obliko, ki sem jo nato zapolnil z Milliputom ter previdno zbrusil. Na koncu sem iz stirena dodal še ojačitve trupa ter kril.

Od večjih del mi je preostal le še rep letala. Tu ni kaj veliko dodati kot to, da je bilo ponovno potrebno nekaj samogradnje iz stirena ter obilica brušenja.

Še zadnji detajli na zunanjosti letala in končno je bil nared za temeljno barvo.

Nadaljeval sem z izdelavo kolesnih prostorov, zakrilc ter notranjosti zračne zavore. Uporabil sem stiren, svinčene ter bakrene žice in Archer transfers pozitivne kovice. Barval sem z Mr. Paint belo barvo, za detajle pa sem tako kot vselej uporabi Vallejo barve. Na koncu je seveda sledil se wash za poudarjanje detajlov ter dodajanje umazanije.

Izdelava zračne zavore je bila malenkost bolj kompleksna kot sem si predstavljal. Iz originalne zračne zavore sem očistil ves odvečen resin, ter jo uporabil za osnovno obliko. Notranjost sem ojačal iz stirena ter jo namestil na letalo. Odločil sem se za zaprto zračno zavoro, ker nisem imel dovolj kakovostnih slik za izdelavo mehanizma.

Ko sem bil zadovoljen s površino makete je sledilo ponazarjanje kovic. Za nosni del ter del kril sem uporabil Rosie the riveter orodje, da sem kovice poglobil. Za preostanek kril in trupa sem uporabil Archer transfers pozitivne nalepke. Sam postopek je dokaj zamuden, saj je potrebno narezati nalepko na poljubno dolge trakove in jih potem nanesti na površino makete, da uprizorimo linije kovic. Na koncu je potrebno celotno maketo ponovno pobarvati s temeljno barvo in zgladiti »stopnice«, ki nastanejo zaradi nalepk pod barvo. Vse skupaj vzame kar nekaj časa, kot sem že napisal ampak mislim, da je na koncu vredno truda.

Končno je sledilo barvanje. Odločil sem se za letalo v barvah kakršnih je prišlo v Slovenijo in ne v kasnejših vojaških, saj se mi zdi bolj zanimivo. Najprej sem s Tamiya temno sivo barvo naredil preshading in nato v več tankih slojih vse skupaj prekril z Mr. Paint belo. Sledilo je maskiranje pred oranžno barvo, prav tako pa je bilo potrebno z maskami zaščititi področja kjer so kasneje sledile nalepke.

V naslednjem koraku sem belo barvo najprej prekril z rumeno, saj mi je ta nudila lepšo podlago za nadaljevanje barvanja. Sledil je preshading z rdečo ter zaključek z oranžno barvo, ki je mešanica Tamiya oranžne in rdeče.

Barvanje sem zaključil z Mr. Paint črno barvo, ki je nekoliko posvetljena s svetlo sivo, da ne pride do prevelikega kontrasta med belo in črno. Večina oznak na maketi je barvanih.

Hkrati z letalom sem barval tudi zakrilca in pokrove podvozja, ter jih seveda zaključil z washom in Mr. Paint pol mat prozornim lakom. Tako je bilo vse pripravljeno na vgradnjo.

Težava je nastala ko sem maketo postavil na noge podvozja. Čeprav sem izdolbel celotni zadnji del trupa in s svincem krepko obtežil nosni del je maketa padala na rep. Ker je zaradi nadaljnjega transporta nisem hotel pritrditi na podlago, saj bi s tem tvegal, da popusti podvozje sem iskal druge rešitve. Edini del makete, kjer sem jo še lahko obtežil je bil propeler oz. kapa propelerja. Najprej sem poizkusil izdolbsti original kapo propelerja ter jo čim bolj obtežiti, pa žal ni bilo dovolj. Kasneje sem se odločil, da naredim novo – kovinsko. Uporabil sem odvečen kos neke stare figure, ga na grobo oblikoval in potem za zaključek uporabil Milliput in Mr. Surfacer, da sem dobil lepo obliko. Krake propelerja sem uporabil originalne. In k sreči je bila teža zadostna, da je maketa stalo pravilno na nogah.

Sledile so nalepke. Vsi grbi in logotipi so doma natisnjene nalepke, medtem ko sem za opozorilne napise uporabil transfer nalepke podjetja HGW.

Pokrov kabine, ki je bil priložen maketi je bil žal neuporaben. Vse kar sem lahko naredil iz njega je kalup za nov pokrov, preko katerega je bilo potrebno napeti prozorno plastiko, da je prevzel pravilno obliko. Na novo narejen pokrov kabine sem previdno odrezal in poravnal ter zaščitil. Za tem sem nanesel debel sloj Mr. Surfacerja, da sem poudaril ojačitve kabine, ki sem jih kasneje pobarval na željeno barvo.

Zaključil sem z dodajanjem raznih detajlov, kot so ogledala v kabini, pokrovi podvozja, antene, static dischargerji in pitote. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste mi pomagali pri izdelavi te makete, posebej Urošu Kovaču, ki je omogočil maske, nalepke in pomoč pri izdelavi pokrova kabine.