Saab J25 Odin Swiss AF

Saab J25 Odin Swiss AF v merilu 1:72

Tokrat vam predstavljam maketo letala po moji lastni zamisli, narejeno iz ostankov starih maket, ki sem jih sestavljal še kot otrok.

Osnova trupa je Revellov Messerschmitt Bf 109 G-10, rep, krila in večina podvozja pa prav t

ako Revellov Hawker Tempest Mk.V. Motorni del in višinski stabilizatorji so od Italerijevega Fw 190 D-9. Seveda pa sem vanj vgradil še ogromno malih detajlov od raznih drugih maket, veliko detajlov pa sem naredil tudi v samogradnji. Pitot cev in cevi mitraljezov so kovinske, firme Master, in so odlične. Elastična nit antene pa je od firme Uschi. Nalepke sem vzel iz zaloge starih nalepk, večina pa je od Italerijevega F/A-18C Horneta. Celoten podstavek zanj pa je narejen v samogradnji. Dve vrsti nizke trave sta iz setov trave za diorame, visoka trava je narejena iz ščetin pleskarskih čopičev, zemlja pa je večinoma pobarvana podlaga, nekaj pa sem jo ponazoril z pigmenti. Vse je seveda še večkrat pobarvano in polakirano.

Ker je letalo izmišljeno, sem si zanj izmislil tudi zgodbo o njegovem nastanku, uporabi in koncu:

“Leto 1946, 2. Sv. vojna še traja. Nemčiji je uspelo odbiti poskus invazije na Dan-D (6.6.1944), kar je popolnoma obrnilo potek vojne. Obenem pa so napadli še Švedsko in na zahodu Švico, obe nevtralni državi, ki pa sta bili na to po tihem pripravljeni in sta ponudili zelo močan in presenetljiv odpor. Švedska je nujno potrebovala posodobitev svojega vojnega letalstva zato so po hitrem postopku skonstruirali letalo SAAB 25, ki pa se je izkazalo za velik uspeh. Vanj so vgradili kar nekaj komponent iz zaplenjenih letal, ki so pristala na njihovem ozemlju, veliko pa so jih zajeli na ofenzivah na S Tretjega rajha. Nastalo je hitro lovsko-bombniško letalo z zelo velikim dosegom, ki so ga uspešno izvozili tudi v Švico, ki je dobila 44 letal. 35 enosedov, ter 9 dvosedov, ki pa so jih poleg trenažnih nalog uspešno uporabljali tudi za izvidniške polete nad sovražnikovim ozemljem, ter precizne napade na pomembne strateške cilje. Letalo na sliki je verzija J25B v konfiguraciji lovskega bombnika; oboroženo z tremi 250kg bombami nemškega izvora, ter 2 podkrilnima gorivnima rezervoarjema. Kot prestreznik nemških bombnikov pa je J25 velikokrat poletel z kar 5 dodatnimi rezervoarji. Lahko je ponesel kar 2500kg bojnega tovora, dosegel končno hitrost 770km/h, največja višina leta je bila 20000m, dolet v lovski konfiguraciji brez rezervoarjev pa kar 1960km. Standardna oborožitev je vsebovala 6 12,7 mitraljezov v krilih in 13mm top v osi motorja. Ko so švicarji in švedi dobili še vsak svoje eskadrilije ameriških P-51D Mustangov so J25 največkrat leteli v bombniški konfiguraciji, Mustangi pa so bili njihovo lovsko spremstvo. J25 edina večja pomanjkljivost je bila njegova slabša okretnost, zato ni bil primeren za bližinske zračne boje oz. boje na majhnih višinah. Kot prestreznik bombnikov in v napadih na kopenske cilje pa se je zelo dobro izkazal. Odini so ostali v uporabi najdlje na švedskem do konca vojne leta 1955, ko se je začela doba reaktivnih bojnih letal, švicarski primerki pa so prenehali leteti že do leta 1952 zaradi izčrpanosti materiala. Švicarji so od 44 dobavljenih letal v bojih izgubili 9 primerkov(2 dvoseda). 5 na bombniških in 4 na prestrezniških, 2 dvoseda pa so izgubili na izvidniškem poletu nad V Nemčijo, ko so ju prestregli 4 lovci Me.262 A-1a/U5. Švedi pa so od 80 primerkov izgubili 21 letal. Do danes se je ohranilo 7 letal J25. 2 sta v muzeju v Švici, 4 so na švedskem 1 primerek pa je v Angliji. Moja maketa predstavlja primerek zelo blizu konca uporabe, ko so bila letala močno iztrošena in potrebna prenove. Ker so bila vseskozi v uporabi in izpostavljena zunanjim vplivom se jim je močno začela krušiti barva, kar se lepo vidi na maketi.”

Pri izdelavi te makete sem res užival, ker sem lahko sproti dodajal detajle, ki sem si jih zamislil. Pa še med gradnjo sem lahko preizkusil nove postopke, ki jih pri navadnih gradnjah ne bi upal preizkušati. Pa še malo sem tudi zmanjšal zalogo starih maket. Sigurno se še kdaj lotim izdelave kakega letala po svoji zamisli.

AVTOR: Peter Popovič