Revell-Monogram ’66 Chevy El Camino
Avto, ki čaka na boljše čase. Preizkusil tehniko staranja z AMMO Heavy Chipping Effects. Maketo…
Podatki o maketi Yamaha YZF-R1:
Pozdravljeni fantje in eventuelno še kaka gospodična, ki upam, da ne lih pomotoma, pride na svm stran. 🙂 V tokratni rubriki sestavi si sam, vam predstavljam Yamaha YZF-R1 eno izmed prvih maket, ki sem jih sestavil po večletnem premoru in sicer motor. Motorji so po mojih izkušnjah tako popularni v maketarstvu, kot BELJENJE stanovanja. Saj želja je, samo raje vidim, da to naredi nekdo drug. Zakaj je temu tako sicer ne vem. Lahko, da je to le lokalen (slovenski pojav) ali pa gre tu za drugo bolj psihološko finto, ki je še nisem uspel razvozlati. Si pa lahko mislim. Kajti do sedaj, sem sestavil dva motorja in v obeh primerih imam mešane občutke. Zakaj je temu tako? Zato, ker niso preveč enostavni iz vidika barvanja. Samo sestavljanje ni problem. Delčke sam izrežeš iz okvirja, flikneš gor cement, stisneš u’kp a’n in et voilà. Motor je sestavljen. 🙂 AMPAK! Ko podrobneje pogledaš navodila, kaj kmalu spoznaš, da frdamana plastika ni povsod iste barve in bo treba špricat v večih rundah. Zato često pomisliš, da bi bilo pa beljenje sobe res lažje. Pa da ne bo sedaj koga preveč odvrnilo od gradnje motorjev. To je bolj dramatična uprizoritev mojih misli. Da ne bi bilo branje tega članka preveč suhoparno.
Na žalost se to maketo Yamaha YZF-R1 dobi vse težje. Najdeš jo še lahko v kakih tujih EU trgovinah, kdaj pa naj bi bila zopet prosto na voljo, pa vedo le Japonci. To je tudi dokaj stara maketa, ki je luč svetlobe ugledala prvič leta 1999. Novejša verzija tega motorja je Yamaha YZF-R1M koda: TAMIYA 14133. Meni sicer ni tako všeč, kot Yamaha YZF-R1 ampak, such is life. Ker sem bolj mediocre maketar (vem, vem, kar šokantno slišat), vam lahko povem, da tale maketa sigurno ni začetniška. A ko imaš za sabo vsaj ducat maket, menim, da si pripravljen na en motorčić. Vsekakor priporočam airbrush ali pa vsaj barve pod tlakom, za barvanje zunanjih površin.
Tudi gradnje se je potrebno lotiti malo drugače. Dobro je potrebno preučiti navodila in preden se lotiš barvanja pogledati kateri elementi so iste barve, drugače boš 80% časa čistil airbrush, 15% časa delal in 5% časa preklinjal zakaj moraš 80% časa čistiti airbrush. Pri tej gradnji sem se držal Tamiya barv in tudi lepila. Zakaj? Ker sem velik Tamyia fan boy… so sue me. 🙂
Ni pa šlo brez napak. Napake so popolnoma moja pogruntavščina in bi se jim lahko izognil, če bi bil bolj potrpežljiv in pa seveda vedel kaj za boga počnem. Tako mi je uspelo polomiti pokrov sprednjega žarometa, 4x prebarvati sprednji odbijač, ker mi je PRVIČ: padel na mizo med barvanjem, DRUGIČ: padel na tla med barvanjem in TRETJIČ: se je med sušenjem nanj prijel prah, ker ga nisem pokril. Za češnjo na vrhu smetane, pa sem uporabil kar prstni odtis, ki se je za vse veke, vekov, zasidral v svetlečem laku na vrhu rezervoarja za gorivo, ker pač… that’s how I roll. :/
A kljub temu mi je uspelo! In deklice v belem so skakljale po travniku ter iz košare metale rdeče cvetje. Vsekakor sem šel skozi več čustvenih stanj tekom gradnje, od navdušenja in res veselja v prvi fazi gradnje, do “malo se že vleče tole” nekje v drugi fazi gradnje in končno panika ter olajšanje v tretji fazi, ko se vdaš v usodo in si rečeš: “mah dobr je”… 😀 Rezultat te maratonske učne gradnje si lahko ogledate v galeriji.
Vsekakor, če vam je všeč tole dejte malo lajkat pa delit .:) Morda pa bo komu kaj prav prišlo. 😉
Hvala za vašo pozornost in en lep pozdrav do prihodnjič.