Uporabno
Tu lahko najdete uporabne nasvete vse povezano z maketarstvom.
I. BARVNE KONVERZIJE
Na svetovnem trgu je ogromno proizvajalcev barv in prav vsak ima svojo barvno lestvico in oštevilčenje. Če se znajdete v dilemi katere barve po proizvajalcih so med seboj podobne, si lahko pomagate s tole tabelco.
II. PRITRJEVANJE PROZORNIH DELOV
Prozorni deli na maketah so dostikrat trn spotike mnogih, ki začenjajo v tem hobiju. Ti deli so delikatni ravno zato, ker so iz enakega materiala, kot maketa, le da so prozorni.
Človek bi si mislil, da je pritrjevanje teh delov enako pri ostalih delih makete in v osnovi ja, seveda. Za pritrjevanje teh delov lahko seveda uporabimo cement a je pri tem potrebna izjemna pazljivost, kajti ko ta cement pride v stik s plastiko jo stopi. Namreč tako tudi praviloma deluje. S tem pa permanentno spoji dva kosa plastike. Vendar to, je lahko še posebej velika “nočna mora”, če se vam pobegla kapljica cementa znajde tam, kjer to ni treba npr. na sredini šipe oz. pokrova kopita. Lepilo takoj deformira prozorno površino in jo zamegli. Če se vam je to zgodilo, je edina rešitev fin brusni papir voda in brušenje. Na koncu pa še poliranje poliranje. Veliko dela za malo napako.
Kako potem to storim drugače?
Najbolj popularen način je belo lesno lepilo. Včasih boste slišali tudi izraz P.V.A. glue – Polyvinyl acetate. Gre za navadno lesno lepilo, katerega lastnost je, da postane prozoren, ko se posuši in ni agresiven oz. ne reagira s plastiko. Dobra lastnost je tudi, da je vodotopen, kar pomeni, da predno se popolnoma posuši, ga možno odstraniti z vodo. Ko pa se posuši je ta proces malo težji a vsekakor mogoč brez trajnih posledic za maketo in njen prozorni del. Tu pa je mala zanka. To lepilo ni permanentno in včasih se zgodi, da prozorni del pade stran, če ga nismo dobro prilepili. Zato so tu tudi posebni namenski preparati, ki opravljajo isto nalogo, le morda kanček bolje. Spodaj so našteli le nekateri bolj popularni:
III. HITRO SUŠEČA LEPILA z.t.k. ANG. CA glues
Na trgu je malo morje proizvajalcev hitro sušečih lepil. In vsi delujejo na enak način. Hitro zlepijo dve površini skupaj. Tu so potem še pospeševalci sušenja, ki sekundnemu lepilu res dajo pravi pomen. Samo ime sekundo lepilo je bolj kot ne ljubkovalno ime. Če štejemo sekunde se lepilo običajno posuši roku 30 sekund. 🙂
V tujini je tako lepilo bolj znano, kot CA ali Cianoakrilat. Ta spada v družino močnih hitro delujočih lepil za industrijsko, medicinsko in gospodinjsko uporabo. Kljub temu, delujejo na podoben način se med seboj le malo razlikujejo. Na kratko se delijo na toge in elastične. Potem poznamo tudi: klasične, goste (gel) in redke, ter hitre in počasne. Seveda so potem tu še razno razne izpeljanke. A kot sem omenil, vsa delujejo na podoben princip. V maketarstvu jih primarno uporabljamo za pritrjevanje fotojedkanih delov oz. ANG (PE) Photoetch parts.
Nikakor niso primerni za lepljenje prozornih delov ali drugih izpostavljenih delov, ker reagirajo z lepljeno površino in za seboj običajno pustijo belo sled, ki pa jo je včasih težko odstranit. Seveda so izjeme. Določeni so bolj ali manj agresivni, kar se tega tiče. Uporabni so tudi, kot polnilo ali kit. Če jih zmešamo sodo ali namenskim CA polnilom.
Seveda je slaba lastnost teh lepil, da moramo z njimi ravnat izjemno previdno, kajti hitro si lahko zalepimo prste ali popackamo delovno območje, oblačila ali še huje, maketo. Zato res izpostavljam, da moramo biti res IZJEMNO PREVIDNI, ko rokujemo z njimi.
Odstranjevanje tega lepila iz površin, prstov in makete pa je cela nočna mora. Na trgu obstajajo t.i. CA debonders, ki pa svoj nalogo opravljajo z mešanimi občutki. Če ni drugega pri roki pomaga Aceton. A previdno. Aceton je precej agresivno topilo, ki lahko še bolj poškoduje lepljeno površino. Na trgu obstajata dva preparata, ki sta kar ok. VMS GLUE-REMOVE in pa AK 12017 ERASER.
Nekaj primerov uporabe CA lepil v maketarstvu:
- pritrjevanje pe delov
- pritrjevanje žičk
- pritrjevanje vinilnih delov
- pritrjevanje elastičnih nitk za simulacijo anten
- pritrjevanje že obarvanih delov
- lepljene smolno vlitih delov ali 3D natisnjenih delov
Po mojem mnenju nekaj izmed boljših CA lepil:
IV. FOTOJEDKANI DELI oz. ANG. PE PARTS
Fotojedkani deli so mali kovinski delčki, ki so namenjeni bogatenju detajlov na maketah.
Običajno so narejeni iz mehkih kovin, kot je Medenina in pridejo v kovinskem dreveščku.
.
Ti deli so zelo specifično usmerjeni za specifičnega proizvajalca modela makete in pa merilo. Dan danes se pojavijo tudi v škatlah maket, še posebej v tistih dražjih. Seveda, kot povsod so izjeme. Kot primer lahko izpostavim proizvajalca Special Hobby in pa Arma Hobby. Ta dva proizvajalca maket za malo denarja ponudita bogato maketo tudi z PE deli.
Eden večjih proizvajalcev PE delov je gotovo Češko podjetje EDUARD. V večini primerov pokrivajo letala v vseh merilih in dobah ter veliko večino proizvajalcev. Najdejo pa tudi PE deli za tanke, oklepnike in ladje. Seveda na trgu tudi drugi, kot npr: ABBER, VOYAGER, FLYHAWK itd.. Vsak od njih pokriva en segment maket. Včasih pod PE spadajo tudi kovinski topovi, gosenice in cevi za oklepnike. Teoretično ti niso PE deli a so vseeno kovinska nadgradnja oz. izboljšava makete, ki jo dobimo iz škatle.
Zakaj PE deli?
Preprosto. Zato ker lahko. 🙂 Večini maketarjev je cilj narediti čimbolj realistično maketo. To pa seveda pomeni detajli, ki jih plastika ne more prikazati zaradi omejitve pri izdelave kalupov za te makete. Včasih PE deli le naredijo popravke na obstoječi maketi, ki jih je proizvajalec te makete spregledal. (Namensko ali ne).
PE deli imajo širok kompleksni spekter. Lahko zelo preprosti kot npr. instrument plošča v kokpitu in pa varnostni pasovi ali pa zelo kompleksni zabojniki na tankih, ograjice na ladja, stoli in klopce ali celo strelno orožje ipd. Tu predvsem mislim na sestavo. Ostrina in detajl, ki jih ponujajo ti deli so res izvrstni. A vse ima svojo ceno.
PE deli so običajno precej dragi. Zakaj je temu tako, lahko pustimo debato za drugič a povprečna cena za ne PE detajl se giblje okoli 20 eur. Kaj dejansko dobiš za ta denar je odvisno od tega kaj sestavljaš, kdo jih proizvaja in kje jih kupiš.
PE deli se običajno pritrjujejo z CA lepili včasih lahko tudi samo z lakom. Odvisno kje se nahajajo. V določenih primerih pa jih je treba tudi sestaviti s pomočjo lotanja. Kot je najbrž jasno, so PE deli bolj zahtevno področje maketarstva. Zato priporočam, da predno se spustite v to črno luknjo detajlov, naberete nekaj kilometrine na maketah iz škatle. 🙂
V. DELI IZ SMOLE z.t.k. ANG. RESIN CAST PARTS
To je poseben del maketarstva, ki definitivno zahteva določeno kilometrino v tem hobiju. Kot vemo imamo plastične makete, ki so narejene iz vbrizgane plastike. In makete narejene od leta 2020 dalje so pri veliki večini proizvajalcev maket, res izvrstne. A kot sem tudi že omenil, imajo te makete, določene detajlne pomanjkljivosti. Zato jih skušamo obogateti s pomočjo PE delov. A kaj, če bi lahko naredili še več?
.
In res lahko. Zgornji primer slike je ulitek zabojnika iz smole in kot je takoj razvidno, so detajli tega ulitka izjemno ostri in točni. Razlog za to se skriva v samem materialu iz katerega so ti deli narejeni. Običajno gre za dve komponenti (smola in trdilo), ki se zmešata v določenem razmerju in rezultat je tekoča smola, ki se razleze po kalupu, zleze v vse kotičke ter špranje in se po določenem času popolnoma strdi. Seveda je to zelo poenostavljena razlaga. Tu gre res za dober “know how” kajti za dobro izdelan kalup in na kocu tudi ulitek je včasih potrebno ogromno dela.
Nekateri maketarji se tega procesa lotevajo sami, velika večina pa se posluži nakupu teh delov od znanih in manj znanih proizvajalcev. Ti deli so ravno tako kot PE deli, precej dragi. Tu lahko rečem, da zato, ker gre za majhne omejene serije in za izjemno specifične dele na letalih, tankih, ladjah in vozilih.
Ker smolno uliti deli ponujajo izjemno dobro resolucijo detajlov na maketi se v veliki večini uporabljajo za ulitke figur in doprsnih kipov v različnih merilih.
.
.
Seveda pa se ne konča le pri figurah in doprsnikih. Tu spodaj je le nekaj primerov ulitkov iz smole v slikovni obliki.
.
Kot vidite je uporabnost tega materiala skoraj da neskončna. Ti detajli pa lahko res popolnoma spremenijo prvotno maketo in jo povzdignejo na drug nivo. Včasih imamo tudi cele makete samo iz smole. Te so izjemno detajlne in tudi zelo drage. Lep primer, ki mi pade na pamet je proizvajalec civilnih vozil v merilu 1/24 Alpha model. Spodaj je en od njihovih vozil, ki je 100% resin cast z ogromno PE delov za še bolj nore detajle.
.
.
Seveda pa tako, kot je kompleksna sama izdelava teh delov ali maket, je tudi rokovanje s temi deli precej bolj zahtevno.
KAKO RAVNAMO S TEMI DELI?
Te dele ne moremo lepiti s klasičnim cementom za plastiko. Zato se velika večina ljudi poslužuje CA lepil včasih tudi Epoxi smole a ta le v redkih situacijah. Obdelava oz. rokovanje, rezanje in žaganje teh delov predstavlja veliko mero natančnosti in previdnosti. Ker so ti deli trdi in togi. Zato so precej nagnjen k lomljenju. To še posebej velja za majhne krhke delce, kjer z razliko od mehke plastike, ki je dokaj prožna ti le počijo.
Ravno tako je odstranjevanje teh delov iz dreveščka zdravju škodljivo, ker prah, ki nastane ob žaganju lahko vstopi v dihalne poti in tam povzroča probleme. Zato je zelo priporočeno, da ko obdelujete te dele nadenete kirurško masko, prostor pa dobro prezračite. Nekateri maketarji uporabijo kar odsesavalno kabino, ki je sicer namenjena barvanju, kadar režejo smolnate dele. Morda še bolj, kot za PE dele, velja pravilo za dele iz ulite iz smole, da se spustite v to počasi in šele takrat, ko boste imeli kar nekaj kilometrine s klasičnimi maketami. Ravno tako priporočam, da začnete z malimi delci.
VI. KAJ SO MAKETE, DORAME IN VINJETE?
Makete, diorame in vinjete so od nekdaj navduševale številne ljudi. In kaj pravzaprav so makete in diorame ter vinjete? Gledano splošno, to so svet v malem 😉 oz. z drugimi besedami, pomanjšana verzija realnosti. Bodi si objektov, letal, vozil, ljudi ali narave v splošnem. (Tu so tudi izjeme a več o tem kasneje). Makete in diorame pogosto srečujemo v muzejih, ki prikazujejo pokrajine, gradove in druge objekte oz. življenja ljudi preteklih let ali tisočletij. Lahko bi rekli, da so grafični prikaz zgodovine. Dolgo časa smo jih lahko opazovali tudi na velikih platnih, predno so računalniški efekti prišli v popularnost. S praktičnimi efekti in miniaturami so nam mojstri videa prikazali kako lahko človek leti, opica pleza po stolpnici ali dinozavri hodijo po svetu.
Maketarsvo je ravno tako zelo prisotno v arhitekturi zaradi boljše vizualizacije oz. postavljanje konceptov. Za navadne smrtnike se je hobi začel razvijati nekje v 50 letih 20 stol. V zgodnjih letih so bile makete za komercialno uporabo narejen iz lesa. V večini primerov so bile najbolj popularne makete letal in ladij. Z razvojem novih tehnologij in odkritja plastike, pa je le ta hitro zamenjala naravni material, kot dominantni medij za izgradnjo miniatur. Zakaj?
Preprosto zato, ker je ulitek iz plastike lahko precej bolj detajlen, kot pa lesen model. Delo s plastično maketo pa lažje in hitrejše od lesenega modela. Seveda lahko naredimo lesen model z norimi detajli a to zahteva veliko znanja, časa in truda. S plastiko pa je to dokaj enostavno in hitro. Lahko bi rekli da so se maketarji malo polenili, kar se tiče izgradnje a dejstvo je, da se je celotna branža v zadnjih 50 letih zelo spremenila. Danes je poudarek na barvanju, staranju in modifikacijah. In ravno tu se pokažejo “mišice” posameznih maketarjev.
Torej če so makete dokaj jasen pojem, kaj so potem diorame in vinjete?
Na kratko diorama je izsek določenega akta ali pokrajine v katerem se ta akt dogaja. Dostikrat prikazujejo del bojnega polja z vojaki, konjenico ali tanki. So tudi bogato obloženi z drugimi predmeti, npr. stavbami, drevesi, grmičevjem, živalmi itd.. Lahko bi tudi trdil, da diorama prikazuje neko zgodbo. Tipično so precej večje od vinjet, recimo večje ali enako A5. Lahko so tudi manjše (odvisno od merila) ampak vedno prikazujejo zgodbo.
Bolj tehnični poizkus razlage dioram je: “Diorama je skupek tehničnih sredstev in osebkov, ne omejeno na velikost in količino. Osredotoča se na interakcijo osebkov.“– Aleš Vovk.
Vinjete pa so tipično manjše od A5 in v ospredje postavljajo le eno stvar, bodi si tank, letalo, vojaka, most, hišo, itd.. Ta je center pozornosti in vse ostalo kar je na vinjeti je sekundarnega pomena in je tam, kot podpora.
Bolj tehnična razlaga vinjete: “Vinjeta ne presega 2,5 površine enega tehničnega sredstva (tanka, letala, ladje,…) in pa kot omenjeno vinjeta vsebuje le eno tehnično sredstvo. Osredotoča pa se na osebni pogled in interakcijo osebkov.” – Aleš Vovk
V obeh primerih pa gre za poizkus imitacije realnosti. Vendar so tudi ti izjeme.
Maketarstvo je zelo širok pojem in sem notri spada tudi fantazija. Wargaming ali splošna znanstvena fantastika. Poanta teh dveh področij je enaka le, da imata tu domišljija in kreativnost večjo prednost, od realnosti.
.
.
VII. DEJSTVA O MAKETAH
Makete so narejene iz vbrizgane plastike imenovane Polistiren. Polistiren je aromatski polimer stirena (feniletena) in eden najbolj uporabljanih tipov plastike. Je termoplast, ki je pri sobni temperaturi trdna, brezbarvna plastika z omejeno prožnostjo, pri temperaturi nad 95 ºC pa se utekočini in ga je možno natančno oblikovati v kalupih.
V začetku so bile plastične makete glede na današnje standarde precej “grobe”. Kljub temu, da so imele veliko več detajlov, kot lesene makete. Pri lesenih maketah so detajli precej blagi ali posplošeni in sestava makete dostikrat ni bila tako točna, kot bi si danes želeli. Vendar pa so tudi plastične makete vse do 2000 leta imele svoje probleme. Določeni detajli so bili popolnoma izpuščeni ali prirejeni, spajanje teh delov pa je včasih zahtevalo veliko časa in popravkov, ker so bili kalupi ne točni. Z napredkom v tehnologiji in pa splošno izboljšavo v proizvodnji t.i. “know how” pa so te makete postajale vse bolj detajlne, precizne in pa tudi po številu kosov bolj zajetne.
Dan danes najdemo še vedno ogromno maket iz 70ih, 80ih ali 90ih let preteklega tisočletja, ki so precej “zoprne” za sestavo, ker je vanje potrebno vložiti ogromno truda, da postane model “realističen”. Tu pa se poznajo razlike med proizvajalci, ki majo svoj “Know how”. Daleč najboljše makete tudi iz tistega in današnjega časa so od podjetja Tamiya. To japonsko podjetje še danes trži makete iz 80 let, ki so dovolj dobre za današnje čase. Med tem, ko so npr.: Revell, Airfix, Italeri, Heller nekako bolj v izogib.
Z veliko lahkoto pa lahko rečem, da je večina maket narejene po letu 2000 dovolj dobra tudi za današnje razmere. To pomeni makete, ki so bile narejen v novih kalupih od leta 2000 dalje. Makete, ki so bile narejene od leta 2000 v starih kalupih se niso kaj dosti spremenile. V tem je dostikrat problem. Ko podjetje zapakira staro maketo v novo škatlo in temu pravi NOVA maketa. Gre bolj ko ne za marketinški prijem, ki lahko zelo zavede potrošnika. Tu definitivni lahko izpostavim Revell, Italeri, Airfix in Heller. Tudi Japonci in Kitajci to počno a vsaj njihove makete so običajno precej boljše od Evropskih Ameriških.